Področje Šotovento

Šotovento zajema 46,04 km2 zahodnega dela otoka Krka. Po podatkih iz leta 2001. na tem področju živi 1000 prebivalcev v 10 vasi in zaselkov: Bajčići, Brozići, Brusići, Brzac, Glavotok, Kapovci, Linardići, Milohnići, Nenadići, Pinezići, Poljica, Skrpčići in Žgaljići. Administrativno je del mesta Krk.

Ime Šotovento izvira iz italijanske besede "Šoto (Sotto)" - pod, in "Vento" - vetrom, torej, pod vetrom ali zavetrje. Šotovento je umeščeno pod nekaj nevelikih vrhov, ki ustvarjajo naravno zavetrje pred vplivom burje. Zaščita pred burjom in usmeritev proti južni in zahodni, sončni strani, so pospešili razvoju goste vegetacije.

Znamenitosti na območju Šotoventa so številni sakralni objekti, naravne in vegetacijsko podnebne značilnosti, od katerih bi omenjali:

- samostan frančiškana tretjerednika glagoljaša s cerkvijo Sv. Marije iz leta 1507. v Glavotoku.
- v bližini samostana v Glavotoku se nahaja zaščiteni rezervat gozdne vegetacije poletnega hrasta, eden od
  zaščitenih gozdnih rezervatov v Republiki Hrvaški, površine 1 hektara.
- Cerkev Sv. Krševana iz 9. stoletja, spomenik nulte kategorije svetovne dediščine, v bližini vasi Milohnići.
- Župna cerkev v Poljicah.
- nad uvalo Čavlena se nahaja večje število hrastov, za katere se verjame da so največji na celem otoku.
  Največji med njimi je več kot 400 let star in v obsegu debla meri 5,4 metra.

Včasih so najpomembnejše gospodarske dejavnosti Šotoventa bile živinoreja, poljedelstvo, sečnja in prodaja lesa, gojenje oljk in vinogradništvo in ribištvo v Skrbčićima in Pinezićima, ki so bližje morju.
Zadnjih 20-tih letih, turizem in gostinstvo prevzemajo vedno večji delež gospodarstva Šotoventa.

V Valbiski, najzahodnejšem zalivu Šotoventa nahaje se pristanišče za trajekte, ki povezujejo otoke Krk in Cres in Krk in Rab.